BELA KRAJINA (Anton Gerkšič) Spomin na resnico, lepoto in navdih, Bela krajina. Obdana z vrhovi, valovito za Gorjanci skrita. Lepotica. Dežela srca, toplih ognjišč, cvetočih vrtov, domačih grobov, vinskih gričev, pojočih ptičev. Bistrih voda, lepih deklet. Pesmi in smeha, zgaranih rok, rdečeličnih otrok. Stoletnih rodov, ponosnih kmetov, žuljavih rok. Prevzame te vsa, deželica ta! V tebe se stisne, ljubezen ti da! Objema jo Kolpa, ji nežno šumlja. V večerih se pesem sliši z gora. Ponos v ljudeh, trpek nasmeh. Garanje, delo, ljubezen in hvaljenje boga, to naša je deželica – Bela krajina.

Rodil sem se 1945 v Dolnjem Suhorju  pri Metliki. Otroštvo, preživeto v moji majhni belokranjski vasici mi je pustilo veliko lepih spominov na mojo družino, na kmečko življenje, delo in navade ljudi.

Po končanem šolanju sem se kot izobraženec tehnične stroke zaposlil v Iskri – Tovarni kondenzatorjev Semič in si tu, v Semiču ustvaril dom in družino. Barve, čopič in platno pa  so bili moja sprostitev, saj sem slikarstvo doživljal kot svojo notranjo izpoved.

Po upokojitvi sem se začel intenzivno ukvarjati s slikanjem. Z oljnimi barvami in čopičem skušam izraziti svoje spomine, čustva  in zaznavanje okolice in jih prenesti na platno. Moje slike večinoma predstavljajo čas in življenje na vasi, ki je že minilo, ali pa nevzdržno izginja iz našega podeželja v pozabo. Motivi  iz kmečkega življenja naj bi ostali kot kulturna dediščina iz naše preteklosti. Rad pa slikam tudi pokrajino, tihožitja, rože, občasno pa tudi abstraktno – moderna dela.

Sem soustanovitelj in član  Društva likovnih ustvarjalcev – DLU – Semič, ki uspešno deluje  v našem kraju, organizira in pripravlja likovne kolonije in razstave, na katerih tudi sodelujem.

Sodeloval sem na razstavi Zveze likovnih društev Slovenije v Trbovljah 2003 na temo Naravna in kulturna dediščina in prejel priznanje za sliko  Prešanje mošta  (olje na platnu).